Plovba iz Likome je obetala že pred odhodom, saj je nekaj popotnikov poročalo, da je plovba namesto 24ur trajala 30, ter da je kaos, eni hočejo gor drugi dol, seveda hkrati. Vse to lahko potrdiva, edino da smo mi štartali 4ure prej in prišli na cilj prav tako 4ure prej. Določeni kosi prtljage so padli v vodo, med dostavo s kopnega na ladjo. Po zadnjem delu plovbe bi lahko poimenovali nov šport : skoki z ladijo. No kljub vsemu sva prispela v Monkey bay, ena izmed razlag imena je; zaradi burne plovbe se marsikateri potnik dobesedno odplazi z ladije po vseh štirih, saj domačini niso vajeni dolgih plovb in ne poznajo tablet proti potovalni slabosti. Druge razlage prepuščam vam.

Tjaša potrebuje računalnik, saj mora pregledati diplomsko po Mančini lekturi. To je najina prioriteta in ker ga v edini potencialni nastanitvi v Monkey bayu ne morejo zagitoviti se odpraviva protu Cape Maclearu, ki je še bolj odročen vendar je nekaj popotniških nastanitev in v vasi naj bi bil internet cafe.

Ko prideva hitro ugotoviva, da seveda ni internet cafeja, vendar najdeva domačina z računalnikom z vsem potrebnim za delo. Tjaša ne izgublja časa in takoj prične z delom. Jaz med tem zrihtam nastanitev, pjačo in jedačo. Počasi se večeri, tako da se zmenimo za naslednji dan, da je ju3 računalnik tudi na voljo, da najdražja lahko zaključi.

Naslednji dan vstaneva zgodaj in po nekaj urah še zadnjič odda diplomsko, Niki, ki odda diplomsko v pregled plagiatorstva. Čist vesela, ker je konec in hvaležna za vse prijatelje.

Sam sem med tem raziskoval vasico in moram priznati, da so domačini zelo prijazni in gostoljubni, vabijo te k sebi na kosilo, ponudijo ti za delat pri njihovih opravilih, radi se pogovarjajo, med tem ko v ozdaju igra reggae glasba. Zvečer se pridruživa bobnarjem na plaži.

Tukaj dnevi tečejo hitro in povsem z drugo energijo, kot sva jo vajena do sedaj, če do tukaj nisem imel občutka, da bi se vrnil, naju je ta vasica povsem očarala.

Sončni zahod ponavadi dočakava, na plaži, kjer se ljudje kopajo, lovijo ribe, perejo posodo ali obleke... V ozadju pa sonce riše umetnine.

Danes sva jedla z Stevejovo družino, kako lepo je biti med domačini. Predstavim jim CS, saj tukaj ni znan, morda bo kdo v kratkem lahko kavčal pri njih.

Lahko bi rekel, da se je čas ustavil. Vendar, ko te spomnijo na online check-in veš, da boš v kratkem doma. Se vidimo v kratkem, še zadnji pozdrav iz 🇲🇼 warm heart of Afrika.