V ponedeljek 3.6. sva se premaknila iz Mzuzuja v Nkhata bay v Unu house, kjer bova prostovoljno delala. Doživela sva pravi afriški sprejem poln glasbe. Marta vodi in skrbi za Unu hišo v odsotnosti, pokroviteljev projejta, ki je namenjen popoldanskim aktivnostim za otroke. 
4.6. Urediva si svojo sobo in pričneva s pospravljanjem in urejanjem skupnih prostorov, ba bova vedela kaj imava na razpolago. Lotimo se popravljanja kitar, ukulelov in kolesa. Na koncu še popravimo wc kotiček, ki je puščal.
5.6. V vasi kjer bivava je umrl domačin v znak spoštovanja odpade šola in vaščani se množično udeležijo pogreba, zaprejo večino trgovin. Mi2 se pa odpraviva v mesto z namenom, da nakupiva nekaj osnovnih stvari za v Unu hišo. Elektrika je tudi med njimi, saj nam jo je danes zmanjkalo. Vendar je pisarna, kjer se jo da kupiti prav tako zaprta. Tako da bova probala dobiti oglje, da si bomo lahko kuhali.
Za večerjo je Tjaša predlagala da naredimo tvist(testo iz moke in soli, ki ga oviješ okoli palice) in ga spečeš na ognju. Takoj smo pristavili oglje na žrjavco in spekli testo, ki ga je pripravila Tjaša. Otroci so bili navdušeni.
6.6. se odpraviva v mesto podaljšati vizo, ker sva jo dobila v 3tjem poskusu in za to porabila 15min, nama je ostalo precej časa, saj sva si po nasvetu ostalih popotnik vzela pol dneva za boj z Malawijsko birokracijo. Preostanek časa sva namenila rastafarjancom in se podružila z njimi, saj te vedno tako lepo vabijo v svoje skromne prodajalne in znajo res dobro jambrati. Svaka čast.
Zvečer sva v centru razložila pantomimo tako so otroci vadili angleščino.
7.6. najprej opraviva dnevno čiščenje hiše in popravim se eno kolo potem pa v mesto po hrano, saj je jutri na programu food sharing day. Na poti nazaj naberemo veje, ki jih bomo uporabili za kuhanje, v Unu hiši jih s skupnimi močmi razsekamo in zložimo skupaj.
8.6. Sobota je dan, ko delimo hrano, že zjutraj smo pripravili hišo na prihod mladine in nekaj domačink, ki nam bodo pomagale pri kuhi.
S Tjašo sva jim prinesla semena in si želiva deliti znanje permakulture, tako da smo naredili dva nova vrta in enega smo na novo obogateli s semeni.
Marta je odšla k maši tako, da sva ostala sama, vendar kljub temu nam je uspelo nahraniti okoli 40 otrok. Joj kako so bili srečni. Med čakanjem na hrano smo risali, se igrali razne igre z žogo in vrtnarili.
Popoldne greva na plažio, kjer se zadebatirava z domačini o situaciji v Malawiju, kar je stalna tema. Potem pa srecava Dustina, Malawica, ki je poročen s slovenko, tako, da smo se pogovarjali po slovensko. Kaj pa to, za enkrat se na vseh svojih potovanjih nisem menil z domačinom v materinščini(izuzevši balkan in manjšine). Sledi se plesanje, gordijski vozel, pantomima in za konec še ogled risanke preko projektorja in ura je 22 preč, ko grejo zadnji domov.
9.6. Nedelja je čas za družino, tako smo v hiši samevali, tako sva s Tjašo izkoristila zatišje in odšla na plažo. Kjer smo uživali v prijetnih poletnih temperturah, zvoku valov, božanju sonca in pihanju lahkega vetriča.
10.6. Moj oče praznuje rojstni dan in midva greva ponovno v mesto po nakupih. Tudi tokrat bi se z nama pogovarjal in nama prodajal vse mogoče kar okajeni možak. Jaz mu prisluhnem toda Tjaši ni do brezciljnega blebetanja. Tako da pot nadaljujeva do pristanišča kjer sva zvedela, da v četrtek lahko plujeva na Likomo. Dokupiva stvari za v kuhinjo, saj so nam zaloge pošle. Marta nama pripravi zanimivo kosilo kuhane banane, paradižnik, čebulo in mlete arašide. Okusno. Zvečer z otroki skačemo čez vrv.
11.6. Dopoldneve sva večinoma bolj prosta, saj otroci pridejo popoldne. Tokrat kujeva plan za naprej, kam bi še šla in kaj bi še videla. Če te zanima le spremlnaj naprej. 😉 Popoldne imajo uro angleščine, pri kateri razlagajo fonemiko devetletnikom, še meni ni bilo jasno. 🤔
Pri nama poskrbijo da je vrt zalit, rišejo in glasbeno ustvarjajo. Nato opravimo videoklic z Annettao eno izmed treh ustanovitevljev. Kako so bili otoci veseli res je lepo to videt. ❤️
12.6. Drevi sva povabila otroke na poslovilno pogostitev, saj ju3 odhajava na Likomo. Zutraj greva na tržnico, v pristanišče preverit kdaj gredo ladije, dobiva informacijeo, da gre jutri še ena ob 8h. Bomo videli, saj sva se odločila za to.
Na poti nazaj se ustaviva pri šoli, da preveriva kako uspevajo drevesa, ki so jih posadili pokrovitelji Unu hiše, večina jih še vedno raste. Vmes še malo pokramljava z učitelji, in preveriva, če morajo zaradi neplačila vode za pitje res domov.
Ko prideva domov spakirava, Tjaša pripravi testo za tvist/čepate, jaz pa pripravim domač ketchup. 😋 Za posladek sva jim pripravila palačinke z limoninim namazom. Igramo pantomimo in za konec še kino.
13.6. Zgodaj vstaneva tako, da v pristanišču opazujeva sončni vzhod in zreva proti novim pustolovščinam.
